Ogrožene vrste

Pomagajmo jim preživeti, da ne ostanejo le motivi na naših nogavicah.

Z naravovarstvenim društvom sodelujemo že dolgo in že več kot 20 let izvajajo praktične ohranitvene ukrepe na območjih Natura 2000. Zlasti ob reki Donavi obnavljajo mokrišča, rečne rokave, poplavne gozdove, travnike in pašnike. V sodelovanju z njimi je nastala naša kolekcija živahnih nogavic, s katero opozarjamo na ogrožene vrste.

Skupna značilnost živali v tej kolekciji je dejstvo, da je njihov upad v naravi skrb vzbujajoč. Zato jim grozi izumrtje oziroma se približujejo takšnemu statusu. Zaradi dejavnosti ljudi se bivalni prostor teh živali vse bolj krči. Travnike so preorali, gozdove zdesetkali, mokrišča so se posušila. Zato je teh vrst vedno manj.

Želimo poskrbeti, da te vrste ne bodo ostale le motivi na naših nogavicah. Zato podpiramo obnovo mokrišč, zaščito naravnih poplavnih gozdov, da bi imela narava in vse naše ‘vrste z nogavic’ dovolj bivalnega prostora.

Kako lahko vsak od nas prispeva k zaščiti ogroženih vrst?

Najboljši način, kako zaščiti rastline in živali, je izboljšanje okolja, v katerem živijo. To lahko storimo z/s:

• sajenjem pestrih cvetličnih gredic – raznolikost vrta in cvetočih dreves privablja čebele, metulje in druge opraševalce;
• bolj občutljivim kmetovanjem na deželi – manjša poraba pesticidov lahko prispeva k izboljšanju lokalne biotske raznovrstnosti;
• mozaično košnjo - žuželke najdejo svoj prostor na nepokošenih delih, kar pri tovrstni košnji znaša približno 20 do 40 % površine travnika;
• nesajenjem invazivnih rastlinskih vrst, kar ima v veliki meri daljnosežne posledice in ogroža domači ekosistem;
• ali s podporo okoljskih organizacij, ki varujejo naravne gozdove in obnavljajo mokrišča. To lahko storijo s pomočjo finančne in prostovoljne pomoči.

Vse to vpliva na raznoliko pokrajino, kar je ključ za raznolikost rastlin in živali.

Več o ogroženih vrstah

Črna štorklja je skrivnostna prebivalka naših gozdov in mokrišč. Na travnikih Donave gnezdita le zadnja dva para te redke vrste. Štorklja za gnezdenje potrebuje stabilna stara drevesa in v bližini mokrišča z veliko hrane. Da bi jo ohranili, moramo posledično zaščititi mokrišča in obnoviti prvotne gozdove.

Orhideja medene čebele (Ophrys apifera) za preživetje potrebuje travnike in pašnike, ki jih je treba redno kositi in čistiti pred semeni drevja. Kot že ime pove, ta vrsta privablja čebele. Orhideja medene čebele ima raje sončne stepske travnike in dobro osvetljene goščave.

Vodomec je postopoma izgubil življenjski prostor in je v bližini reke Donave postal redek. Je majhna, turkizno oranžna ptica čudovitih barv. Hrani se z majhnimi ribami, ki jih lovi iz preže – največkrat z veje nad vodo.

Modri ​​metulji so redka vrsta med metulji, ki so odvisni od raznolike pokrajine, polne cvetočih rastlin. Za življenje in razvoj potrebujejo zelo specifične pogoje, ne zgolj vzdrževane travnike in krmne rastline, ampak tudi mravljišča v bližini. Tako raznoliko pokrajino najbolje dosežemo s pašnimi živalmi.

Zemeljska veverica je zelo rada ‘v celoti obveščena’. Za veverico je idealno, če travnike vzdržujejo pašne živali. Zemeljske veverice so bile nekoč zelo razširjena vrsta, njihove kolonije so se ponašale z več sto tisoč člani. A z intenzivnejšim kmetijstvom in oranjem travnikov se je vse spremenilo.

Ptič čebelar za življenje potrebuje primerno gnezdišče in pokrajino, bogato z žuželkami. Vendar pa ob sedanjem stanju kmetijstva, opuščanju paše in tudi spremembah v rečni dinamiki takšne pokrajine danes ni tako preprosto najti.

Metulj lastovičar potrebuje pokrajino, kjer je na voljo veliko hrane, kot so cvetoči travniki, raznoliki gozdovi, naravni vrtovi in ​​kmetijska zemljišča, kjer pesticidov niso pogosto uporabili. Le tam lahko srečno leti.